Ko sem bila leta 2004 pri Doreen Virtue na seminarju v Angliji se mi tudi sanjalo ni kaj lahko pričakujem in kakšno darilo mi bo prineslo to potovanje. Ni bilo le potovanje v fizičnem smislu, bila sem na notranjem popotovanju v globine svoje biti. Takrat je Doreen že razlagala o Indigo, Kristalnih in Mavričnih otrocih, izšla je tudi njena knjiga Care and Feeding of Indigos. V bistvu sem šele v Londonu ugotovila, da je poleg seminarja na katerem sem bila v povezavi z angeli, dva dni kasneje organizirano še njeno predavanje na temo novodobnih otrok. Vedela sem, da moram nujno na to predavanje.

Ob prihodu na lokacijo slabo uro pred začetkom je bila vrsta za vstopnice že izjemno dolga in potrpežljivo smo čakali da pridemo na vrsto. V množici sem opazila veliko mladih ljudi, moja generacija in mlajših. Vsi smo bili v pričakovanju kaj bo sledilo.

Ko se je Doreen pojavila pred nami v svoji angelski opravi in začela razlagati razlike med skupinami in njihove značilnosti sem dobila velik odgovor na svoje večno vprašanje:"Kaj je narobe z menoj?" Do takrat sem bila prepričana, da sem zgrešila tako planet kot družino, ker sem bila vedno nehote nekaj posebnega in vse sem delala drugače. In to je bilo v okolju kjer sem odraščala izjemno frustrirajoče zame. Hotela sem biti taka kot so vsi ostali, pa sem vedno nekako štrlela iz povprečja,ne glede na to kako sem se trudila, da ne bi izstopala. Velik nahrbtnik stresa, žalosti, nerazumevanja sebe in okolice sem tisti večer pustila v Londonu in domov sem prišla z vedenje, VEM KDO SEM. INDIGO.

Seveda Indigi ne maramo nalepk in to etiketiranje in razvrščanje kdo je kdo mi gre včasih pošteno na živce. To kar se v resnici dogaja, je evolucija zavesti in v resnici je Indigom, kot tudi Kristalnim in Mavričnim otrokom popolnoma vseeno, kako jim rečejo. Mi enostavno vemo, da smo drugačni in nam je popolnoma vseeno, kakšno nalepko nam daste. Lahko nam rečete hiperaktivni, autistični, problematični, nadarjeni, hipersenzitivni, indigo, kristalni … Gre za dejstvo, da mora človek stvari, ki jih ne pozna, v svoji glavi nekako razvrstiti, jim določi nalepko in jih pospravi v ustrezen predalček v glavi. Tako vsaj deluje človek iz Uma. To nekako lahko sprejmem in zato ne zamerim ljudem, ki me sprašujejo o Indigo otrocih kot o nečemu kar je rezervirano samo za nekatere posebneže, kot nekakšen statusni simbol. Indigo otroci pa delujemo iz srca in nam je popolnoma vseeno, kaj pravijo drugi in kako nas imenujejo. Ko se družimo, so imena popolnoma nepomembna, prav tako status ali področje delovanja. To se je pokazalo leta 2005, ko smo prvič pripravljali projekt Svetovnega Indigo dneva. Skupina Indigov, to si lahko videl po bojevniškem duhu, ki je vladal med nami, bili smo na misiji, spremeniti svet, narediti nekaj pozitivnega, drugačnega, se je zbrala z namenom da naredimo DOGODEK. Skoraj brez denarja, z donacijo AGRFT-ja ki nam je prijazno odstopil svoje prostore smo praktično v mesecu in pol speljali DOGODEK. In tako se je v Sloveniji začelo govoriti o Indigo otrocih. Izšla je knjiga Indigo otroci Carroll Leeja pri založbi Epta in ljudje so začeli spraševati: "Kdo so Indigi, kaj je to?"

V skupino tako imenovane Indigo generacije spadajo tisti, ki se jasno zavedajo sebe, so zelo intuitivni, imajo medialne sposobnosti, so pogosto jasnovidni, so neustrašni raziskovalci, z močno voljo, a so hkrati zelo občutljivi. Indigi nismo nalašč težki in trmasti, vendar si želimo, da bi hitreje odrasli. Zavedamo, da smo drugačni od ostalih. Vemo, da smo posebni in to hočemo pokazati. Osebno menim, da je to evolucija v zavesti in da s tem poimenovanjem nekako določamo te stopnje napredka v evoluciji zavesti. Glede na barve, ki se ob spremembi zavesti začnejo pojavljati v urah ljudi, lahko prepoznamo ali gre za Indigo, Kristalne ali Mavrične otroke.

Res pa je tudi, da ima vsaka skupina novodobnih otrok drugačne značilnosti. Tako so indigi poznani kot bojevniki, kot sem rekla že na začetku je njihova misija spremeniti svet, vzorce obnašanja, spremeniti svet, korupcijo, postaviti pravico za vse ljudi, da so si vsi enakovredni in da živijo v integriteti, v najvišje dobro vseh. Največja frustracija Indigov je, ko se že v najožji družini in zelo kmalu začnejo zavedati, da svet ni tak kot si ga želijo, da ljudje okoli njih prikrivajo resnico, da od njih pričakujejo druge stvari, ko jih delajo sami, da ne živijo v integriteti in v ljubečih medsebojnih odnosih. In tukaj se začne njihov boj s starši, ker jim želijo dopovedati, da se morajo spremeniti, biti to kar so, se ne pretvarjati in delati proti sebi. Indigo otroke, ki so izjemno trmasti in vztrajni so od njihovega namena pogosto odvrnili tako, da so jim strli srce, da so jih poslali k psihiatrom, jih označili za nemogoče in grozne, jih dali na zdravila in tak otrok vso jezo na svet obrne vase, postane samodestruktiven in ob vsej poplavi različnih pripomočkov, ki ti pomagajo, da ne čutiš bolečine in žalosti v sebi so posegli po drogah, alkoholu, zdravilih in medmrežju interneta in videoigric kot beg pred svetom, ki jih ne razume. Vse skupaj izgleda kot boj z mlini na veter in dokler stroka ne bo pogledala na te otroke z drugačnega zornega kot, jim omogočila da izrazijo na konstruktiven način svojo jezo na svet in ljudi okoli sebe, bo edini način za umiritev teh otrok zasvojenost v različnih izvedbah. Moje srce gre vedno k tem otrokom, mojim vrstnikom v želji, da se prebudijo in zopet najdejo sebe. Do sedaj se še ni pojavila organizacija, ki bi se zanimala za pomoč novodobnim otrokom, predvsem Indigom v krizi, osebno pa menim, da se bo na tem področju nekaj spremenilo, ker se mora. Ker prihajam v stik s posamezniki ki jim želijo pomagati, le da se vse skupaj še ni postavilo na trdna tla. Osebno vem, da se vsaka sprememba pri otrocih vedno začne skozi starše, ker smo jim zgled, ker smo njihovi vodniki na tem planetu. Naša izmenjava z našimi otroci je taka, da nam oni odprejo dostop do svetov iz katerih prihajajo in s tem našo povezavo z Božanskim v nas samih, mi pa smo jim vodniki tukaj na Zemlji, da jim pokažemo kako obvladati ta fizični svet. In ne pozabite, da starši vedno učimo samo z zgledom.

Kristalni otroci imajo čisto nove vzorce obnašanja, to so otroci, ki takoj odpustijo. Imajo velike žareče oči, ki so kot magneti, ki k sebi pritegnejo ljudi. Pri njih imaš občutek da ne moreš skriti ničesar, ker so kot rentgen in vidijo skozi tebe. Znajo poslušati s srcem in so sočutni, zelo inteligentni in intuitivni. Narava je tista, ki je za kristalne otroke najbolj pomembna. Prišli so z misijo, da nam pokažejo pot nazaj k sebi, nazaj k naravi. Zato s svojimi alergijami, zdravstvenimi težavami in boleznimi pogosto svoje starše prisilijo, da spremenijo prehranjevalne in življenjske navade. Kristalni otroci so izjemno sočutni do starejših ljudi, do drugačnih ljudi, zatiranih ljudi in do živali. So veliko bolj vesele narave kot Indigo generacija, vendar pa so kot nevihta, če jim kaj ni pogodu, lahko se odzovejo še bolj burno, dramatično in so kot mali vražički, če niso dovolj na soncu, če so neprespani, lačni ali kako drugače pod stresom. Mavrični otroci so šele začeli prihajati na Zemljo, so čista radost in ljubezen. Imajo mavrično avro in energijo kot delfini. O njih se ne ve kaj dosti, imajo sposobnost telekineze, telepatije in običajno zelo malo govorijo.

Ti novodobni otroci komunicirajo na drugačen način, njihova misija je biti v pomoč Mami Zemlji ob njenem prehodu na višjo raven zavesti, ki se dogaja prav zdaj. Gre za popolnoma nov način komunikacije, komunikacije iz srca. Ti novodobni otroci nas silijo, da odpremo svoja srca, hkrati s tem pa se moramo soočiti z vso svojo notranjo bolečino, ki jo nosimo okoli srca, kar pa ni lahko. Ravno zato se tako upiramo tem spremembam, ker jih je potrebno narediti v sebi, pogledati vase, najti tisto, kar te boli, izvedeti, kaj moraš spremeniti pri sebi … Osebno rada rečem, da so nam ti otroci največji blagoslov v življenju, ker nam pritiskajo na gumbe, ki nas znotraj najbolj bolijo, s čimer nam omogočijo osebno rast in napredek. Ali smo nanje pripravljeni in v kakšni meri, pa je predvsem izbira vsakega posameznika. In ravno v tem je ključ rasti, evolucije in napredka, ki so nam ga ti otroci prinesli s svojim rojstvom na Zemlji.

In za vse novodobne otroke že četrto leto pripravljamo dan, Svetovni dan Indigo otrok, ki je 29.1., dan ko se pokažemo, se družimo, izmenjamo mnenja, se imamo fino in pošljemo kot skupina energijo ljubezni našim vrstnikom in Mami Zemlji. V torek 29.1. se dobimo na meditaciji ob 19. uri, pridružili se bomo skupinam po vsem svetu, si podali roke in energijo ljubezni ponesli po vsem planetu, v vse kotičke tega prekrasnega planeta. Pridružite se nam v živo ali preko medmrežja, bodite eno z LJUBEZNIJO.